Zbor, ki je veliko več kot le petje. Je skupnost, kjer se vsak počuti sprejetega

"Prepevala sem v osnovnošolskem zboru, potem dolgo ne. Imela sem občutek, da ne sodim v klasične zbore, in tudi pesmi, ki jih prepevajo, mi niso blizu. Ko sem povsem po naključju izvedela za ta zbor, za celoten koncept, sem se odločila poskusiti. Na srečo so me obdržali," mi pove Alja, ko stojiva pred eno od zgradb na Metelkovi, centru alternative kulture v Ljubljani.

Alja je ena od približno trideset pevk in pevcev, ki tvorijo Crystal queer (kvir) zbor. Že ime pove, da ne gre za klasičen zbor. (Kvir je krovni izraz za ljudi, katerih spolna usmerjenost, spolna identiteta ali spolni izraz odstopajo od tradicionalnih heteroseksualnih in cisspolnih norm. Med kvir osebe se lahko prištevajo lezbijke, geji, biseksualne osebe, transspolne osebe, nebinarne osebe in drugi ...; op.p.)

"Slovenija je zborovska država, a izjemo Sester in nekaj posameznikov ni bilo nikogar, ki bi pevsko združeval kvir osebe. Skupina prijateljev, ki izhajamo iz različnih zborov, smo ocenili, da je čas za kvirovski zbor, v katerem ne bomo razvijali le svojega umetniškega izraza, temveč bo predstavljal tudi varen prostor, skupnost ljudi, ki si bo v oporo," pojasni Klemen, eden od ustanovnih članov skupine, ki, tako kot zborovodkinja Anja Hrastovšek in njen pomočnik Jon prepeva tudi v a cappella skupini Jazzva.

Pesmi kvir izvajalcev in tiste, ki so zaznamovale skupnost

Zbor je pred štirimi leti našel domovanje na Metelkovi, kjer je še danes. "Gremo, čas je za upevanje," se zasliši glas iz skupine ob prihodu zborovodkinje in tako prekine pogovor članic in članov o vsakdanjiku in izzivih minulih dni.

V prostoru, kjer vadijo, oder komaj zadostuje za celoten zbor. A jih to ne moti. Vzdušje je sproščeno, a hkrati delovno, saj je to zadnja vaja pred nastopom, ki jih čaka. Nekakšna generalka.

Po uvodni himni zbora, ki nosi enak naslov, Crystal queer, in pripoveduje o ujetosti posameznika, ki mora zaradi družbenih predsodkov skrivati svojo spolno usmerjenost, in osvoboditvi, ki mu jo prinese petje, kmalu postane jasno, da njihov repertoar sestavljajo bodisi pop pesmi izvajalcev, kot so Queen, Elton John, Chappell Roan, Loreen, Billie Eilish, Conchita Wurst, ki so sami kvir osebe, bodisi so to pesmi, ki so v preteklosti zaznamovale kvir in s tem tudi LGBTIQ+ skupnost, kot je denimo I will survive Glorie Gaynor's.

"Dajmo še enkrat," se pri pesmi iz filma Levji kralj oglasi Anja, ki se tokrat prelevi v solistko, medtem ko njeno mesto zborovodje prevzame Jon. "V drugo je bilo bolje, a v določenem trenutku se je čutil beton. In vi, bas, ste bili kot bager!"

Kasneje, med odmorom, pojasni, da je beton izraz za nesproščenost glasu, medtem ko so basi v določenem trenutku kot bager šli čez vse. "S takšnimi izrazi jih želim tudi malo nasmejati!", še doda.

Fluidnost spolov in višina glasu

Posebnost zbora v primerjavi s klasičnimi zbori je, da ta nima tipične razdelitve na moške in ženske glasove in s tem na osnovne štiri; sopran, alt, bas in tenor. "Pri nas se zaradi fluidnost spola bolj osredotočamo na višino glasu posameznika in tako se kdaj kakšna ženska znajde tudi v tenorju. Ta fluidnost nam hkrati omogoča, da pojemo tudi do sedem ločenih linij oziroma glasov," še pove Anja.

Tomaža Simetingerja, ki se mi pridruži v kotu sobe, od koder spremljam celotno dogajanje, v zbor pred kratkim ni pripeljalo le petje, temveč bo kot etnolog in kulturni antropolog na podlagi metode opazovanja z udeležbo, napisal tudi znanstveni članek. "Veliko se ukvarjam z ljubiteljsko kulturo in že ob prvih obiskih sem opazil, da gre v tem zboru za povsem drugačno dinamiko in pristop. To je skupnost, ki ima identitetno podstat in je obenem zelo odprta. Seveda jim veliko pomeni, da dobro pojejo in da napredujejo, da v primerjavi z drugimi ljubiteljskimi zbori, ki imajo zelo razvito tekmovalnost, tu šteje tudi dobro počutje posameznika. Zelo so pozorni eden do drugega. Novincu pomagajo, da se počuti čim prej sprejetega. Nikogar tudi ne silijo, da bi nastopal, če to ne želi. Zbori praviloma niso zelo demokratično delujoče skupine. Tu je prav nasprotno. Veliko dajo na mnenje vseh."

Demokracija, Združeni narodi in ZDA

Slednje pride do izraza nekoliko kasneje, ko pevci zborovodkinji omenijo, da bi evrovizijsko pesem Conchite Wurst Rise like a phoenix zapeli malo hitreje. "Tako kot zadnjič. Je bilo veliko bolje," se sliši komentar iz dela zbora.

"A pri vas imate demokracijo," navržem nekoliko zbadljivo. "Mi smo Organizacija združenih narodov, Anja je ZDA," odvrne eden od pevcev. In kaj kmalu po tem, ko odpojejo še enkrat, nekoliko hitreje, postane tudi v praksi jasno, kaj to pomeni. "Hvala za mnenje, ne bo šlo! Tempo bo tak, kot vam bom jaz mahala!", zaključi zborovodkinja.

Odločitev ne vnese slabe volje med pevke in pevce, kar je razbrati ne le iz nasmejanih obrazov, temveč tudi iz gibalne sproščenosti. Veliko navihanosti je tudi v Anjinih priredbah pesmi. Tako je popevka Elvisa Presleya Love me tender v njihovi preobleki Love on tinder, medtem ko nabožna himna Amazing grace z naslovom Amazing gays dobi povsem drugo, a izredno pomenljivo sporočilnost.

Še eni pavzi med dveurno vajo sledi vzklik zborovodkinje: "Mark in Klemen na recepcijo!", kar pomeni, da je čas za njun solo vložek.

Marku, Avstralcu, ki je pred leti našel svoj dom v Sloveniji, so takšni trenutku še posebej ljubi. Poje že od otroštva. "Sodeloval sem v številnih avstralskih zborih, kjer sem imel tudi solistične točke. Ko sem prišel v Slovenijo, je bilo tega naenkrat konec, prišel je še covid in bilo je zelo težko, saj tudi jezika nisem govoril," zdaj že v tekoči slovenščini razlaga Mark. Ki prizna, da mu sodelovanje v tem zboru veliko pomeni.

"Tu sem ponovno odkril svojo ljubezen do petja. Hkrati je zbor veliko več kot le petje. Seveda sem tudi sam ambiciozen in si želim, da bi pevsko še veliko bolj napredovali, a najpomembnejša je skupnost, ki jo tvorimo. Skupnost, ki se podpira, saj je stvar našega obstoja kot kvir oseb tudi politično vprašanje," razlaga in doda, da ko ima kdo v zboru kakršne koli težave, so drugi zanj tam, da pomagajo. "Zaradi njih mi je veliko lažje v Sloveniji," pove Mark, ki na vprašanje, ali je imel zaradi tega, ker je kvir, kakšne težave, odvrne le: "V primerjavi z nekaterimi posamezniki v zboru moje niso bile tako velike, a je vseeno pomembno, da imam njihovo podporo in da tudi sam, če le lahko, pomagam."

Tudi slovenske ljudske pridejo na vrsto

Kajti največ, kar lahko damo eden drugemu, je "Samo ljubezen" Sester, ki jo prepevajo tudi v zboru. A ne le to. Tu je tudi Hajdijina Oblečem si oblekico, le da imajo v njihovi priredbi glavno "besedo" moški glasovi, basi. "Ne Hajdi ne Brendi, ki je avtor skladbe, nista povezana s kvir skupnostjo. Izbrali smo jo, saj smo želeli sporočiti, da ni nič narobe, če si moški obleče oblekico. Z njo smo želeli vleči tudi določene vzporednice s kraljicami preobleke, ki so prav tako rade lepo oblečene," pojasni Anja, ki pove, da imajo kot zbor še veliko načrtov.

"Radi bi izvedli tudi venček slovenskih ljudskih. Nekaj aranžmajev nam je že pripravil en prijatelj, a čas za izvedbo še ni dozorel," pojasnita skupaj s Klemnom, ki doda, da je pri izbiri skladb zelo pomembno, da se vsi pri tem počutijo dobro. Nekateri imajo ob določenih besedilih neprijetne občutke zaradi izkušenj, ki jim jih je prineslo življenje. Tako smo se odločili, da bo treba pesem Še kiklco prodala bom še dodatno dodelati za naš zbor."

Načrtov jim ne manjka, tudi z nastopi v tujini se spogledujejo, a najprej je treba opraviti s sobotnim nastopom, zato ob zaključku vaj sledi še en hudomušni napotek zborovodkinje: "Ne preveč žurat v petek, da ne boste skurjeni!"